Kakšne spremembe zakona o javnem redu in miru predlaga vlada

Vlada je na seji v sklopu regijskega obiska Jugovzhodne Slovenije potrdila predlog zakona o varstvu javnega reda in miru, ki med drugim predvideva novosti pri prekrških nasilnega in drznega vedenja. Potrdila je tudi izhodišča za novelo zakona o prekrških.

Kot je po terenski seji v Novem mestu povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, bodo zakon o varstvu javnega reda in miru zdaj državnemu zboru predložili v obravnavo po rednem postopku.

Ob tem je spomnil, da je trenutno veljavni zakon, sprejet leta 2006, doslej doživel le dve dopolnitvi in je bil nujno potreben prenove. Z novelo tako med drugim ločujejo prekrške nasilnega in drznega vedenja na splošno ter prekrške nasilnega in drznega vedenja proti družinskim članom, pri čemer v primeru slednjih tudi zaostrujejo globe.

Hkrati v predlogu zakona ločujejo tudi obravnavo nasilnega in drznega vedenja na športnih prireditvah, kar so sicer uredili tudi že z novelo zakona o nalogah in pooblastilih policije. Slednja lahko udeležencu športne prireditve, ki krši javni red in mir izreče tudi do pet let prepovedi obiskovanja športne prireditve, s tokratno spremembo zakona pa predvidevajo tudi višjo globo.

Ostrejše sankcije za goljufe s prostovoljnimi prispevki

Novela zakona po Poklukarjevih besedah podrobno ureja tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov in zaostruje sankcije v primeru goljufij in iz starega zakona izloča urejanje kampiranja. Pri slednjem so po ministrovih besedah prisluhnili pobudam številnih turističnih slovenskih občin, ki si želijo, da to področje urejajo same z odloki. Predlog zakona dodatno inkriminira še nedostojno vedenje v obliki razkazovanja spolnih organov na javnem kraju.

Poklukar je ob tem izrazil veselje, da je ministrstvo za pravosodje pripravilo predlog izhodišč za novelo zakona o prekrških, saj so se, še posebej v tem delu Slovenije, doslej marsikdaj soočili s ponavljanjem prekrškov, ki je bila zlasti posledica neizterljivosti oziroma neplačevanja glob.

"Verjamem, da bodo poslanci imeli še kakšen amandma in kakšno pripombo na vse skupaj, vendar ocenjujem, da je glavnina zakona dobro pripravljena. Zelo smo ga usklajevali z vsemi deležniki in verjamem, da bo dosegel svoj namen, torej zagotavljanje večjega javnega reda in miru v Sloveniji in seveda tudi ustrezno sankcioniranje z globami," je dejal minister.

Zakaj tudi v prenovo zakona o prekrških

Pravosodna ministrica Andreja Katič je po seji povedala, da so se priprave izhodišč za novelo zakona o prekrških lotili, ker sprejemanje novih zakonov in določanja novih glob oziroma prekrškov ne pomaga, če nimamo tudi učinkovitih prekrškovnih postopkov.

Izhodišča gredo po njenih besedah v smer hitrejših in učinkovitejših prekrškovnih postopkov. V ta namen so danes na vladi obravnavali dva instituta - delo v splošno korist in nadomestni zapor, saj prav župani regije, ki so jo danes obiskali, opozarjajo, da je kršiteljem izrečenih veliko število glob, vendar jim potem ni kaj vzeti, zato so sankcije neučinkovite.

Katič je poudarila, da zakon že zdaj predvideva, da lahko finančna uprava, če vsota neplačanih glob, ki so določene v višini nad 300 evrov, preseže 1.000 evrov, sproži postopek, sodišče pa lahko izreče delo v splošno korist. Ker pa tudi pri izvajanju slednjega prihaja do kršitev, bi z novelo poslej lahko v takih primerih izrekali nadomestni zapor. To bi veljalo tudi v primerih velikega števila ponavljajočih se prekrškov.

Po besedah Katič bo novela pripravljena v relativno kratkem času, zato bi lahko vlada predlog zakona potrdila v mesecu ali dveh in ga nato poslala v državni zbor.

Ministrici se z današnje seje zdi zelo pomemben tudi dogovor, da bodo preverili, kje vse institucije že obstoječe zakonodaje ne izvajajo dovolj dosledno.

"Sicer pa je sporočilo prekrškarjem z današnje seje, da če bodo ponavljali prekrške, misleč, da jim ni česa zavzeti, ker pač nimajo prihodkov ali prihrankov, bodo zaradi tega šli ali na delo v splošno korist, predvsem pa najverjetneje v zapor," je dejala.

Bodo zapori zmogli?

Na novinarsko vprašanje, ali bodo zapori glede na preobremenjenost zmogli morebitne dodatne naloge, je ministrica odvrnila, da izkušnje iz preteklosti in tujine kažejo, da kršitelji hitro najdejo sredstva za plačilo globe, predvsem pa, da ne delajo novih prekrškov.

Na vprašanje, kako kaže s pridobivanjem uporabnega dovoljenja za nov zapor v Dobrunjah, je ministrica odgovorila, da bodo javnost v relativno kratkem času seznanili s potekom postopkov. Ker gre za največjo investicijo v tovrstne gradnje v Sloveniji, po njenih besedah ni bilo pričakovati, da ne bo zapletov.

Kot je še dejala Katič, pa pomanjkljivosti niso tako velike, tako da je časovnica še vedno nespremenjena. To pomeni, da bi konec leta oziroma v začetku prihodnjega leta zapornike s Povšetove lahko selili v Dobrunje.